Sušilnice

Sušilnice so namenjene za tehnološko sušenje materialov, kjer pa poleg vode lahko izhajajo tudi topila.

Uporabljajo se v lesni industriji, v industriji izolacijskih materialov, betonskih izdelkov, v lakirnicah, v industriji sintranih izdelkov, v farmacevtski industriji, industriji z asfaltnimi bazami idr.

“Samo tehnološko izpopolnjena sušilnica deluje kot NARAVA – teži k URAVNOTEŽENOSTI.”

  • Sušenje je proces, kjer iz izdelka izhaja vlaga, načeloma najprej voda in šele nato ostale primesi (če obstajajo).
  • Voda izhlapeva iz površine, pri čemer mora za prehod vlage iz površine na zrak obstajati razlika v vlažnosti med zrakom in površino.
  • Ker narava vedno teži k uravnoteženosti, prehaja vlaga vedno iz bolj vlažnega kosa materiala na manj vlažnega. Zato v tehničnih sušilnicah izkoriščamo dejstvo, da zrak sprejema različne količine vlage glede na temperaturo. Tako je na primer zrak nasičen pri 40°C z 49.52g (X absolutna vlaga), pri 50°C 87.52g in pri 90°C z 1459g.

“Poznate procese uspešnega sušenja?
ENAKOMERNOST in POSPEŠEVANJE.”

  • Proces sušenja je sestavljen iz dveh dopolnjujočih procesov: iz izhlapevanja vode iz površine in iz prehoda vlage iz notranje proti zunanji površini.
  • Sušenje je uspešno samo takrat, ko oba procesa potekata enakomerno.
  • Dovoljene hitrosti sušenja so pogojene s strukturo snovi, ki jo sušimo.
  • Pri nekaterih neobčutljivih materialih lahko poteka sušenje hitreje, medtem ko drugi zahtevajo počasnejši postopek.
  • Če se zavedamo pomena obeh navedenih procesov, je možno proces sušenja pospešiti (predvsem pospešujemo počasnejšega!).

Slika prikazuje difuzijo (pot “vodnih mehurčkov”) proti površini plošče. Preko celotne plošče pihamo z vročim zrakom in tako “vodni mehurčki” izhajajo v vroč zrak.

Sušilnice so opremljene z enim ali z več obtočnimi ventilatorji s sistemom za obtok zraka, z gorilniškim sistemom, odvodom vlage, dovodom svežega zraka, načinom transporta materiala v in iz sušilnice.

Glede na transport materiala delimo sušilnice na komorne in kontinuirne.

“Spreminjanje pogojev na mestu ali potovanje med različnimi pogoji –  KOMORNE ali KONTINUIRNE SUŠILNICE.”

V komorni sušilnici poteka proces sušenja na istem mestu od začetka do konca, v kontinuirni sušilnici pa izdelki potujejo skozi različne faze sušenja.

Komorne sušilnice so primerne za proizvodnjo z velikim naborom izdelkov v manjših serijah, ki ne zahteva kontinuiranega procesa proizvodnje.

Kontinuirne pa zagotavljajo kontinuirno proizvodnjo in so namenjene za sušenje večjih serij izdelkov.

Kontinuirne naprave so energetsko bolj učinkovite.

“Se boste izognili napakam pri sušenju?”

Ko sušimo surove izdelke, se lahko pojavijo nezaželene razpoke, ki so navadno široke, medtem ko je površina grobe strukture.

Tovrstne napake se pojavijo zaradi neprimernih pogojev in nepravilnega režima sušenja.

Med sušenjem se lahko pojavi krčenje izdelkov – nastanejo napetosti, zaradi razlike v krčenju med zunanjo in notranjo maso izdelka – kar vodi do nastanka razpok.

Razpokam se izognemo z zagotavljanjem čim manjše razlike v vlažnosti po globini produkta.

Ravnovesje vzdržujemo s spreminjanjem temperature in relativne vlage v komori.

Proces sušenja lahko pričnemo pospeševati s povečevanjem temperature in nižanjem relativne vlage zraka v komori, ko se proces krčenja in kapilarni prenos vlage upočasnita ter vlaga v izdelku pade pod kritično mejo. Vendar je ta hitrost pogojena z razpoložljivim časom in optimalnim energetskim izkoristkom toplega zraka.

Povečana hitrost sušenja lahko privede do tega, da se začno izdelki prehitro sušiti na robovih, zaradi česar se te površine najprej deformirajo.

Do podobnih napak na izdelkih lahko privedejo tudi premajhni razmiki med produkti na sušilnih policah. Posledično nastanejo razlike v suhosti med izdelki iz obrobja sušilne police in med tistimi, ki so na sredini. To rešimo s povečanjem pretoka zraka na celotno dolžino in širino sušilne police.

Do razpok lahko pride tudi na mestu, kjer se stikajo proizvodi in sušilna polica. To preprečimo tako, da zagotovimo čim manjšo površino nalaganja izdelkov na police.

“Zagotovimo varnost pri sušilnicah,
kjer izhajajo poleg vode tudi vnetljive snovi.
SUŠILNO-UTRJEVALNA KOMORA”

Sušilnice pri katerih izhaja iz izdelkov poleg vlage še del topila, se običajno imenujejo sušilno-utrjevalne komore. Poleg zahtev za sušenje morajo izpolnjevati tudi varnostne zahteve.

Če ne izpolnjujejo kriterijev za varno delovanje, lahko tovrstne sušilnice postanejo nevarne za eksplozijo! Zato je potrebno posebno pozornost nameniti izpolnjevanju priporočil standarda SIST EN 1539.

“Zdaj smo varni pred eksplozijo.
Standard SIST EN 1539 – Sušilniki in peči, v katerih
se sproščajo vnetljive snovi – varnostne zahteve.”

S posebnimi tehničnimi ukrepi zagotovimo, da je koncentracija hlapnih eksplozivnih snovi v sušilnici kvečjemu 25 % SEM (spodnja eksplozijska meja).

Posebno pozornost namenimo tudi ukrepom, da navedena koncentracija ne nastopi ob izrednih dogodkih primeri: prekinitev dobave električnega toka, zastoj proizvodnje, prekoračena temperatura ipd.

Vse to so razlogi, da je potrebno za nadzor varnostnih ukrepov vedno skrbno izbrati varnostni krmilnik v kombinaciji z varnostnimi elementi, ki izpolnjujejo SIL level določimo ga na osnovi varnostne analize.

Sušilnice
Komorna sušilnica
Kontinuirna sušilnica
Sušilnica z rotacijsko cevjo
Sušilnca s transportnimi vozički
Sušilnica s transportno verigo

Sušilnice

Sušilnice so namenjene za tehnološko sušenje materialov, kjer pa poleg vode lahko izhajajo tudi topila.

Uporabljajo se v lesni industriji, v industriji izolacijskih materialov, betonskih izdelkov, v lakirnicah, v industriji sintranih izdelkov, v farmacevtski industriji, industriji z asfaltnimi bazami idr.

“Samo tehnološko izpopolnjena sušilnica deluje kot NARAVA – teži k URAVNOTEŽENOSTI.”

  • Sušenje je proces, kjer iz izdelka izhaja vlaga, načeloma najprej voda in šele nato ostale primesi (če obstajajo).
  • Voda izhlapeva iz površine, pri čemer mora za prehod vlage iz površine na zrak obstajati razlika v vlažnosti med zrakom in površino.
  • Ker narava vedno teži k uravnoteženosti, prehaja vlaga vedno iz bolj vlažnega kosa materiala na manj vlažnega. Zato v tehničnih sušilnicah izkoriščamo dejstvo, da zrak sprejema različne količine vlage glede na temperaturo. Tako je na primer zrak nasičen pri 40°C z 49.52g (X absolutna vlaga), pri 50°C 87.52g in pri 90°C z 1459g.

“Poznate procese uspešnega sušenja?
ENAKOMERNOST in POSPEŠEVANJE.”

  • Proces sušenja je sestavljen iz dveh dopolnjujočih procesov: iz izhlapevanja vode iz površine in iz prehoda vlage iz notranje proti zunanji površini.
  • Sušenje je uspešno samo takrat, ko oba procesa potekata enakomerno.
  • Dovoljene hitrosti sušenja so pogojene s strukturo snovi, ki jo sušimo.
  • Pri nekaterih neobčutljivih materialih lahko poteka sušenje hitreje, medtem ko drugi zahtevajo počasnejši postopek.
  • Če se zavedamo pomena obeh navedenih procesov, je možno proces sušenja pospešiti (predvsem pospešujemo počasnejšega!).

Slika prikazuje difuzijo (pot “vodnih mehurčkov”) proti površini plošče. Preko celotne plošče pihamo z vročim zrakom in tako “vodni mehurčki” izhajajo v vroč zrak.

Sušilnice so opremljene z enim ali z več obtočnimi ventilatorji s sistemom za obtok zraka, z gorilniškim sistemom, odvodom vlage, dovodom svežega zraka, načinom transporta materiala v in iz sušilnice.

Glede na transport materiala delimo sušilnice na komorne in kontinuirne.

“Spreminjanje pogojev na mestu ali potovanje med različnimi pogoji –  KOMORNE ali KONTINUIRNE SUŠILNICE.”

V komorni sušilnici poteka proces sušenja na istem mestu od začetka do konca, v kontinuirni sušilnici pa izdelki potujejo skozi različne faze sušenja.

Komorne sušilnice so primerne za proizvodnjo z velikim naborom izdelkov v manjših serijah, ki ne zahteva kontinuiranega procesa proizvodnje.

Kontinuirne pa zagotavljajo kontinuirno proizvodnjo in so namenjene za sušenje večjih serij izdelkov.

Kontinuirne naprave so energetsko bolj učinkovite.

“Se boste izognili napakam pri sušenju?”

Ko sušimo surove izdelke, se lahko pojavijo nezaželene razpoke, ki so navadno široke, medtem ko je površina grobe strukture.

Tovrstne napake se pojavijo zaradi neprimernih pogojev in nepravilnega režima sušenja.

Med sušenjem se lahko pojavi krčenje izdelkov – nastanejo napetosti, zaradi razlike v krčenju med zunanjo in notranjo maso izdelka – kar vodi do nastanka razpok.

Razpokam se izognemo z zagotavljanjem čim manjše razlike v vlažnosti po globini produkta.

Ravnovesje vzdržujemo s spreminjanjem temperature in relativne vlage v komori.

Proces sušenja lahko pričnemo pospeševati s povečevanjem temperature in nižanjem relativne vlage zraka v komori, ko se proces krčenja in kapilarni prenos vlage upočasnita ter vlaga v izdelku pade pod kritično mejo. Vendar je ta hitrost pogojena z razpoložljivim časom in optimalnim energetskim izkoristkom toplega zraka.

Povečana hitrost sušenja lahko privede do tega, da se začno izdelki prehitro sušiti na robovih, zaradi česar se te površine najprej deformirajo.

Do podobnih napak na izdelkih lahko privedejo tudi premajhni razmiki med produkti na sušilnih policah. Posledično nastanejo razlike v suhosti med izdelki iz obrobja sušilne police in med tistimi, ki so na sredini. To rešimo s povečanjem pretoka zraka na celotno dolžino in širino sušilne police.

Do razpok lahko pride tudi na mestu, kjer se stikajo proizvodi in sušilna polica. To preprečimo tako, da zagotovimo čim manjšo površino nalaganja izdelkov na police.

“Zagotovimo varnost pri sušilnicah,
kjer izhajajo poleg vode tudi vnetljive snovi.
SUŠILNO-UTRJEVALNA KOMORA”

Sušilnice pri katerih izhaja iz izdelkov poleg vlage še del topila, se običajno imenujejo sušilno-utrjevalne komore. Poleg zahtev za sušenje morajo izpolnjevati tudi varnostne zahteve.

Če ne izpolnjujejo kriterijev za varno delovanje, lahko tovrstne sušilnice postanejo nevarne za eksplozijo! Zato je potrebno posebno pozornost nameniti izpolnjevanju priporočil standarda SIST EN 1539.

“Zdaj smo varni pred eksplozijo.
Standard SIST EN 1539 – Sušilniki in peči, v katerih
se sproščajo vnetljive snovi – varnostne zahteve.”

S posebnimi tehničnimi ukrepi zagotovimo, da je koncentracija hlapnih eksplozivnih snovi v sušilnici kvečjemu 25 % SEM (spodnja eksplozijska meja).

Posebno pozornost namenimo tudi ukrepom, da navedena koncentracija ne nastopi ob izrednih dogodkih primeri: prekinitev dobave električnega toka, zastoj proizvodnje, prekoračena temperatura ipd.

Vse to so razlogi, da je potrebno za nadzor varnostnih ukrepov vedno skrbno izbrati varnostni krmilnik v kombinaciji z varnostnimi elementi, ki izpolnjujejo SIL level določimo ga na osnovi varnostne analize.

Sušilnice
Komorna sušilnica
Kontinuirna sušilnica
Sušilnica z rotacijsko cevjo
Sušilnca s transportnimi vozički
Sušilnica s transportno verigo