Industrijske emisije
Na ravni EU se cilji varstva okolja postavljeni na podlagi omejitev, zahtev in pogojev obratovanja, ki so vezani direktno na opravljanje določene dejavnosti.
Do leta 2010 je bilo potrebno upoštevati naslednje direktive:
- direktivo IPPC: 2008/1/ES (prej 96/61/ES),
- direktivo o emisijah v zrak iz velikih kurilnih naprav: 2001/80/ES,
- direktivo o sežiganju odpadkov: 2000/76/ES,
- direktivo HOS(hlapne organske snovi): 1999/13/ES in
- treh direktiv o TiO2: 78/176/EGS, 82/883/EGSin 92/112/EGS ali tudi posredno z izvajanjem širših okoljskih politik kot sta politiki ohranjanja kakovosti zunanjega zraka in zaščite kakovosti voda.
“IED namesto IPPC.”
Leta 2010 je bila sprejeta Direktiva 2010/75/EU , ki je nadomestila sedem obstoječih (zgoraj navedenih) direktiv s področja industrijskega onesnaževanja.
Tako kot je predvidevala stara direktiva, tudi nova predvideva stalno obnavljanje dovoljenj ̶ tako zaradi tehnoloških sprememb kot tudi zaradi sprememb zakonodaje, ki se naj bi pojavljale zaradi razvoja novih najboljših razpoložljivih tehnik in nižjih mejnih vrednosti, ki bodo z njim dosegljive.
Trenutno je v Evropi približno 52.000 naprav, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, pri čemer slovenski register “IPPC” naprav vključuje trenutno 155 lokacij.
Mejne vrednosti za dovoljene izpuste v zrak in vode iz posameznih dejavnosti so v Sloveniji predpisane v posebnih panožnih uredbah, v katerih so določene omejitve in pravila ravnanja v skladu z dosežki najboljših razpoložljivih tehnik. Ob tem določila teh uredb niso omejena le na naprave z nazivno zmogljivost proizvodnje nad pragom, ki jih določa direktiva, ampak veljajo za vse naprave določene dejavnosti ne glede na velikost. Vsi upravljavci proizvodnih dejavnosti, ne glede na zmogljivost naprav, morajo biti pozorni na zahteve in obveznosti, ki izhajajo iz splošne Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje ter Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje.
Vir: Gospodarska zbornica Slovenije
Industrijske emisije
Na ravni EU se cilji varstva okolja postavljeni na podlagi omejitev, zahtev in pogojev obratovanja, ki so vezani direktno na opravljanje določene dejavnosti.
Do leta 2010 je bilo potrebno upoštevati naslednje direktive:
- direktivo IPPC: 2008/1/ES (prej 96/61/ES),
- direktivo o emisijah v zrak iz velikih kurilnih naprav: 2001/80/ES,
- direktivo o sežiganju odpadkov: 2000/76/ES,
- direktivo HOS(hlapne organske snovi): 1999/13/ES in
- treh direktiv o TiO2: 78/176/EGS, 82/883/EGSin 92/112/EGS ali tudi posredno z izvajanjem širših okoljskih politik kot sta politiki ohranjanja kakovosti zunanjega zraka in zaščite kakovosti voda.
“IED namesto IPPC.”
Leta 2010 je bila sprejeta Direktiva 2010/75/EU , ki je nadomestila sedem obstoječih (zgoraj navedenih) direktiv s področja industrijskega onesnaževanja.
Tako kot je predvidevala stara direktiva, tudi nova predvideva stalno obnavljanje dovoljenj ̶ tako zaradi tehnoloških sprememb kot tudi zaradi sprememb zakonodaje, ki se naj bi pojavljale zaradi razvoja novih najboljših razpoložljivih tehnik in nižjih mejnih vrednosti, ki bodo z njim dosegljive.
Trenutno je v Evropi približno 52.000 naprav, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, pri čemer slovenski register “IPPC” naprav vključuje trenutno 155 lokacij.
Mejne vrednosti za dovoljene izpuste v zrak in vode iz posameznih dejavnosti so v Sloveniji predpisane v posebnih panožnih uredbah, v katerih so določene omejitve in pravila ravnanja v skladu z dosežki najboljših razpoložljivih tehnik. Ob tem določila teh uredb niso omejena le na naprave z nazivno zmogljivost proizvodnje nad pragom, ki jih določa direktiva, ampak veljajo za vse naprave določene dejavnosti ne glede na velikost. Vsi upravljavci proizvodnih dejavnosti, ne glede na zmogljivost naprav, morajo biti pozorni na zahteve in obveznosti, ki izhajajo iz splošne Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje ter Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje.
Vir: Gospodarska zbornica Slovenije
