Oksidacijska komora

Ima nalogo “mešalnice” organskih hlapov, zraka in vira vžiga ter vzdrževanja oksidacije.

Organski hlapi lahko stabilno zgorijo v neškodljive produkte samo pri določenih pogojih, ki jih omejujejo meje vžiganja. Enostavno povedano: zrak bomo očistili samo, če bomo dali hlapom na razpolago dovolj kisika, temperaturo, potrebno za zgorevanje in zadrževalni čas.

Pri konstruiranju oksidacijske komore zato posvetimo posebno pozornost zgorevalni glavi, ki je pravzaprav mešalna postaja.

Od koncentracije in vrste topil je odvisen potek mešanja: ali je potrebno dodati zrak ali kisik, ali je primerno uporabiti centralni ali bočni gorilnik in kakšen tip izolacije je potrebno izbrati.

Trda izolacija akumulira veliko več toplote in omogoča dodaten vžig ob dotiku reagentov z razbeljeno izolacijo. Omogoča tudi večje hitrosti plinov v bližini.

Mehka izolacija omogoča hitrejše prilagajanje razmeram v komori in je bistveno boljši izolator.

Oksidacijska komora mora biti opremljena z enim ali več gorilnikov ter opremo za nadzor zgorevalnih parametrov.

“Regeneracija in rekuperacija toplote za manjše stroške.”

Posebno pozornost namenimo izbiri sistema za vračanje odpadne toplote in zato predlagamo izvedbo, ki v celotnem tehnološkem postrojenju predstavlja najmanjše stroške (regeneracija ali rekuperacija toplote).