Če vas država ne nagrajuje za učinkovito rabo energije, se nagradite sami

Kako?
Začnimo z zanimivim člankom “Zakaj bi industrija varčevala z energijo, če državno subvencijo prejme brez vsakršnih zavez?”, ki je bil na to temo pred kratkim objavljen na portalu MMC RTV Slovenija.

Povzemimo ga v bistvenih alinejah:

  • Industrija v Sloveniji porabi 50 % vse proizvedene električne energije in 70 % vsega plina.
  • Ob tem je deležna olajšav države, kar na drugi strani draži elektriko drugim odjemalcem, v zameno ji ni potrebno storiti ničesar.
  • V tujini so podjetja, ki vodijo aktivno politiko na področju rabe energije upravičena do olajšav, druga pa ne.
  • Med najbolj energetsko potratno industrijo spada proizvodnja jekla.
  • V zadnjih osmih letih je poraba energije v industriji v Sloveniji zopet narasla na vrednost kot je bila pred krizo.
  • ISO 50001 je sistem, ki podjetju s pregledom trenutnega stanja rabe energije predlaga priložnosti za prihranke – v Sloveniji ga izvaja le okoli 30 podjetij.

Kaj lahko torej storimo skupaj in kako?
Če vas država ne nagrajuje za učinkovito rabo energije, se nagradite sami.

Vedno sta vsaj dve možnosti:

  1. Lahko se osredotočimo na vse prepreke, ki na trgu trenutno niso pisane na kožo spodbujanju energetske učinkovitosti,
  2. ali pa skušamo ne glede na trenutno situacijo vpeljati tisto, kar je za podjetje in okolje najbolj zdravo, energetsko in finančno optimalno in učinkovito.

Poglejmo si prvo točko preprek oz. razlogov, zakaj se učinkoviti rabi energije namenja tako slaba pozornost; med njimi so:

  • nizka raven razpoložljivih lastnih finančnih virov,
  • slab razvit trg z alternativnimi viri financiranja,
  • primanjkovanje strokovnjakov na trgu, ki se ukvarjajo z učinkovito rabo energije,
  • nizka usposobljenost projektantov (serviserjev, inštalaterjev idr.),
  • premalo promocije namenjene spodbujanje učinkovite rabe energije,
  • preslaba informiranost o možnostih za učinkovito rabo energije,
  • preslabo zastopanost vsebin o učinkoviti rabe energije v izobraževalne programe,
  • premalo aktivnosti v javnem sektorju, ki bi spodbujala energetsko učinkovito ravnanje podjetij,
  • splošno nezaupanje v inovativne energetske tehnologije,
  • nezainteresiranost ali ne-poglabljanje vodstva v področje rabe energije itd.

In kaj pridobimo z vpeljavo energetske učinkovitosti?

  • Letni prihranek stroškov od 30.000 do 1.000.000 eur in več – odvisno od velikosti peči, sušilnice oz. druge naprave,
  • energetska optimiziranost,
  • varnost v uporabi in v razmerju do okolja,
  • inteligentna tehnologijo,
  • kakovostno proizvodnjo,
  • vrhunske rešitve konkretnih tehnoloških procesov,
  • dolgo življenjska doba produkta, ekonomično trajnost in visoko stopnjo zanesljivosti,
  • hitro integracijo novega procesa v obstoječo naročnikovo proizvodnjo,
  • strokovnost, prilagodljivost, kooperacijo, inovacijo,
  • družbeno odgovorno ravnanje.

Vas zanima kako konkretno? Preverite na primeru.

Pri zasnovi sledimo željam kupcev in zahtevam konkretnega tehnološkega procesa, jo umestimo v razpoložljiv prostor, upoštevamo kupčev razpon med minimalno in maksimalno proizvodnjo in nudimo “hot line” podporo v celotnem času uporabe.

Zagotavljamo hitro integracijo novega procesa v obstoječo kupčevo proizvodnjo, kar dosežemo:

  • z vključitvijo kupčevega kadra že v fazi individualizacije naprave,
  • s preizkusnim zagonom v našem proizvodnem procesu,
  • z zagotavljanjem zgodnjega testiranja po delih.
Blog

Če vas država ne nagrajuje za učinkovito rabo energije, se nagradite sami

Kako?
Začnimo z zanimivim člankom “Zakaj bi industrija varčevala z energijo, če državno subvencijo prejme brez vsakršnih zavez?”, ki je bil na to temo pred kratkim objavljen na portalu MMC RTV Slovenija.

Povzemimo ga v bistvenih alinejah:

  • Industrija v Sloveniji porabi 50 % vse proizvedene električne energije in 70 % vsega plina.
  • Ob tem je deležna olajšav države, kar na drugi strani draži elektriko drugim odjemalcem, v zameno ji ni potrebno storiti ničesar.
  • V tujini so podjetja, ki vodijo aktivno politiko na področju rabe energije upravičena do olajšav, druga pa ne.
  • Med najbolj energetsko potratno industrijo spada proizvodnja jekla.
  • V zadnjih osmih letih je poraba energije v industriji v Sloveniji zopet narasla na vrednost kot je bila pred krizo.
  • ISO 50001 je sistem, ki podjetju s pregledom trenutnega stanja rabe energije predlaga priložnosti za prihranke – v Sloveniji ga izvaja le okoli 30 podjetij.

Kaj lahko torej storimo skupaj in kako?
Če vas država ne nagrajuje za učinkovito rabo energije, se nagradite sami.

Vedno sta vsaj dve možnosti:

  1. Lahko se osredotočimo na vse prepreke, ki na trgu trenutno niso pisane na kožo spodbujanju energetske učinkovitosti,
  2. ali pa skušamo ne glede na trenutno situacijo vpeljati tisto, kar je za podjetje in okolje najbolj zdravo, energetsko in finančno optimalno in učinkovito.

Poglejmo si prvo točko preprek oz. razlogov, zakaj se učinkoviti rabi energije namenja tako slaba pozornost; med njimi so:

  • nizka raven razpoložljivih lastnih finančnih virov,
  • slab razvit trg z alternativnimi viri financiranja,
  • primanjkovanje strokovnjakov na trgu, ki se ukvarjajo z učinkovito rabo energije,
  • nizka usposobljenost projektantov (serviserjev, inštalaterjev idr.),
  • premalo promocije namenjene spodbujanje učinkovite rabe energije,
  • preslaba informiranost o možnostih za učinkovito rabo energije,
  • preslabo zastopanost vsebin o učinkoviti rabe energije v izobraževalne programe,
  • premalo aktivnosti v javnem sektorju, ki bi spodbujala energetsko učinkovito ravnanje podjetij,
  • splošno nezaupanje v inovativne energetske tehnologije,
  • nezainteresiranost ali ne-poglabljanje vodstva v področje rabe energije itd.

In kaj pridobimo z vpeljavo energetske učinkovitosti?

  • Letni prihranek stroškov od 30.000 do 1.000.000 eur in več – odvisno od velikosti peči, sušilnice oz. druge naprave,
  • energetska optimiziranost,
  • varnost v uporabi in v razmerju do okolja,
  • inteligentna tehnologijo,
  • kakovostno proizvodnjo,
  • vrhunske rešitve konkretnih tehnoloških procesov,
  • dolgo življenjska doba produkta, ekonomično trajnost in visoko stopnjo zanesljivosti,
  • hitro integracijo novega procesa v obstoječo naročnikovo proizvodnjo,
  • strokovnost, prilagodljivost, kooperacijo, inovacijo,
  • družbeno odgovorno ravnanje.

Vas zanima kako konkretno? Preverite na primeru.

Pri zasnovi sledimo željam kupcev in zahtevam konkretnega tehnološkega procesa, jo umestimo v razpoložljiv prostor, upoštevamo kupčev razpon med minimalno in maksimalno proizvodnjo in nudimo “hot line” podporo v celotnem času uporabe

Zagotavljamo hitro integracijo novega procesa v obstoječo kupčevo proizvodnjo, kar dosežemo:

  • z vključitvijo kupčevega kadra že v fazi individualizacije naprave,
  • s preizkusnim zagonom v našem proizvodnem procesu,
  • z zagotavljanjem zgodnjega testiranja po delih.
Blog